Slovensko politično prizorišče je danes zaznamovalo zaslišanje predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Kriminaliste je zanimala zaposlitev nekdanje predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidije Glavina v družbi GEN-I leta 2019, ko je podjetje vodil prav Golob.

V ospredju je vprašanje, kako je nekdanja vodilna predstavnica državnega holdinga, ki je upravljal pomemben del državnega premoženja, po odhodu s položaja v SDH dobila vodstveno funkcijo v milanski družbi skupine GEN-I.

OD SDH DO GEN-I: PREHOD, KI ODPIRA VPRAŠANJA

Lidija Glavina se je marca 2019 dogovorila za sporazumni predčasni odhod z mesta predsednice uprave SDH. Njen mandat se je končal aprila istega leta, že julija pa se je zaposlila v skupini GEN-I. Septembra 2019 je prevzela direktorsko funkcijo v milanski družbi GEN-I Energia.

V tistem obdobju je GEN-I vodil Robert Golob.

Posebno pozornost vzbuja tudi širši kontekst. SDH je imel pomembno vlogo pri lastniških spremembah, povezanih z GEN-I, med drugim pri vstopu zasebnih vlagateljev v lastniško strukturo skupine. Gorenjska banka in Sklad obrtnikov in podjetnikov sta leta 2018 pridobila deleža v GEN-EL.

Prav zato se postavlja vprašanje, kakšna je bila dejanska podlaga za poznejšo zaposlitev Glavine in kako so bile sprejete odločitve o njenem imenovanju.

To so vprašanja, na katera bi morala odgovoriti dokumentacija in pristojni organi.

GOLOB PO ZASLIŠANJU: ZADEVA NAJ BI IMELA POLITIČNI PRIDIH

Iz Gibanja Svoboda so po zaslišanju sporočili, da je Golob podal vsa pojasnila in odgovoril na vsa vprašanja kriminalistov.

Obenem so celotno zadevo označili za politično obarvano. Po njihovih navedbah je nenavadno, da se NPU ukvarja s primerom iz leta 2019, ki naj ga pred tem ne bi problematiziral noben organ.

Goloba naj zadeva ne bi skrbela.

Toda označevanje preiskave za politično obarvano samo po sebi ne odgovarja na vsebinska vprašanja, ki jih odpira primer. Če je bilo imenovanje izvedeno pravilno in na podlagi poslovnih razlogov, bi morala biti ustrezna dokumentacija najboljši odgovor na dvome.

Enako velja za delo kriminalistov: preiskava mora temeljiti na dokazih, ne na političnih interpretacijah.

KLJUČNO VPRAŠANJE: KAJ JE BILO V OZADJU ZAPOSLITVE?

Pri tej zgodbi ne gre zgolj za vprašanje ene zaposlitve. Gre za preplet državnega premoženja, upravljanja podjetij in kadrovskih odločitev na visokih položajih.

Javnost ima upravičen interes vedeti, po kakšnih merilih je bila izbrana kandidatka, kakšne naloge je opravljala, kakšno plačilo je prejemala in kakšni poslovni razlogi so utemeljevali njeno imenovanje v Milanu.

Po predhodnih medijskih poročilih naj bi stroški njene zaposlitve skupaj s službenim vozilom znašali približno 140.000 evrov letno. Te navedbe je treba presojati v kontekstu dokumentacije in dejansko opravljenega dela.

Prav tako je treba poudariti, da samo zaslišanje ne pomeni, da je bila ugotovljena kazenska odgovornost. Po poročanju medijev je bil Golob po navedbah Gibanja Svoboda povabljen kot priča. Njegov morebitni procesni status mora biti potrjen pri pristojnih organih.

JAVNOST PRIČAKUJE ODGOVORE

Današnje zaslišanje je znova odprlo vprašanja o poslovanju GEN-I v obdobju, ko ga je vodil Robert Golob, ter o povezavah med upravljanjem državnega premoženja in kadrovskimi odločitvami v energetskem sektorju.

Politični odzivi bodo verjetno še naprej razdeljeni. Toda za javnost je bistveno nekaj drugega: da se razjasni, kaj se je dejansko dogajalo, kdo je sprejemal odločitve in ali so bile te odločitve skladne z zakonodajo.

Pri takšnih zgodbah ne sme biti pomembno, kdo je na oblasti in kdo je v opoziciji. Pomembni morajo biti dokumenti, dokazi in odgovornost.

Slovenska javnost si zasluži jasne odgovore.